Egipt

Jaz sem bila v egiptu z mojimi starši imeli smo se zelo lepo.Rada bi šla še enkrat ampak smo se odločili da bomo odšli čez 4 leta . Tam se mi je najbolj dopadla piramida nekatere piramide so bile na pol podrte, bili smo v hotelu niti ni bil tako urejen ampak je bilo zelo super .Nisem bila samo z mojimi starši tam je bila tudi moja sestrična,zato mi ni bilo dolgčas.Od moje sestrične očka stloh ni vedel da smo šli v Egipt saj če bi zvedev nebi dovoliv  da bi šla moja sestrična zraven nas v Egipt.Predzadni  dan smo

SANJE

    

Ko noč prebira zgodbe

Le malokaj je skozi stoletja vzbujalo toliko zanimanja kot sanje. Najstarejša najdena sanjska knjiga je egipčanska, izvira pa iz obdobja okrog leta 1500 pr. n. št. Pozneje je vsaka civilizacija ustvarila svojo sanjsko knjigo. O sanjah govorijo tudi različne novodobne razlage in teorije, ki jih lahko uvrstimo v dve širši skupini: fiziološke razlage, ki sanje razumejo kot odziv na proces spanja, in psihološke, po katerih so sanje odziv podzavesti ali napoved prihodnosti.

KRATKA ZGODOVINA SANJNajstarejši zapis sanj so našli v Mezopotamiji; ta sumerski zapis je star približno 5000 let. Asirci so verjeli, da so sanje nekakšna znamenja, Babilonci pa so razlikovali med sanjami, poslanimi od boga, in slabimi sanjami, ki jih povzročajo zlobni demoni. Starodavni Hebrejci so verjeli, da so sanje povezava z bogom, slabe sanje pa delo zlobnih duhov. Prebivalci starodavne Atlantide naj bi za sanjanje uporabljali posebne templje in kristale.

Stari Egipčani so verjeli, da so sanje del nadnaravnega, gradili so templje za čaščenje sanj in verjeli, da se jim v sanjah prikazujejo bogovi; pozneje so menili, da sanje temeljijo na resničnih dogodkih. Bili so tudi med prvimi, ki so poskušali interpretirati sanje. Stari Grki so verjeli, da bog fizično obišče sanjalca. V 5. stoletju pred Kristusom je nastala prva grška knjiga o sanjah, ki jo je napisal Antifon. V tem obdobju so stari Grki začeli verjeti, da med sanjanjem duša zapusti telo. Hipokrat je menil, da duša v budnem stanju sprejema podobe, na osnovi katerih nastajajo sanjske podobe, Aristotel pa, da so sanje pokazatelj telesnega stanja. Galen je poudarjal pomen sanj za zdravljenje, Artemid pa je napisal delo Interpretacija sanj.

Stari Grki so verjeli, da so sanje sporočila bogov, zlasti sporočila o boleznih; določili so svete kraje, kjer je moral bolnik prenočiti, da bi se mu v sanjah prikazalo zdravilo za njegovo bolezen. Stari Grki so menili, da sanje odkrivajo bolezni, da pa jih bogovi tudi "pošiljajo ljudem v njihovo korist in poduk".

Dandanes se s sanjami ukvarjajo predvsem psihologi in psihoanalitiki; razvrščajo jih v različne skupine in jim določajo funkcije. Najbolj znana in najpogosteje citirana sta že dolgo pokojna Sigmund Freud in Carl Gustav Jung. Pri drugem so sanje tesno povezane z arhetipi in s kolektivnim nezavednim, pri prvem pa z zavrto spolnostjo. Nekatere novejše raziskave kažejo, da so sanje po svojem izvoru nevro-kognitivne. Beseda kognitivno se nanaša na razmišljanje, beseda nevro pa na osrednji živčni sistem. Sanje naj bi bile kognitivni dosežek, ki se pri človeku razvije v prvih osmih do devetih letih življenja, torej skoraj enako hitro kot druga razvojna področja (na primer zavedanje in jezik). Za sanje in predstave v njih naj bi bile odgovorne nekatere možganske strukture, predvsem limbični sistem, ki je povezan s posameznimi vegetativnimi funkcijami, čustvenimi odzivi, učenjem in spominom.

Dejstvo je, da trdnih dokazov, zakaj sanjamo, še ni; koncept in namen sanj namreč še nista bila natančno pojasnjena. Prav zato je o sanjah obstaja toliko teorij in odprtih vprašanj. Dokazano je samo to, da sanjamo vsi. Brez izjeme.

KAJ SO TOREJ SANJE?Sanje so serija podob, idej, čustev in občutkov, ki se v posameznih fazah spanja neprostovoljno pojavijo v mislih. Lahko so izrazito žive ali pa meglene, prežete s pozitivnimi občutki ali pa strahom. Lahko so fokusirane in razumljive ali pa nejasne in zmedene.

Sanje so nekakšno razmišljanje v podobah (če denimo menite, da je vaš odnos v težavah, boste morda sanjali o potresu). V njih se izražamo s prispodobami, zato je določen – ne pa ves – del sanj simboličen. Pomembno je, da razumemo notranja sporočila, ki nam jih prenašajo sanje.

Sanjamo na različnih ravneh zavesti. Kadar sanjamo na mentalni ravni, največkrat predelujemo dnevne dogodke, vtise in tekoče informacije; takrat so sanje samo vrsta nepovezanih slik in vtisov, ki nimajo kakega posebnega sporočila. Naš um samo pospravlja in razvršča. Sanje na čustveni ravni se navadno vrtijo okrog naših odnosov – do drugih ljudi, situacij, dogodkov, predmetov. Kar nam ni uspelo v stvarnosti, izživimo v sanjah. Največkrat se na tej ravni odvija bolj ali manj smiselna zgodba, v kateri nastopajo osebe, ki jih poznamo ali pa (še) ne. Takšne sanje nam skušajo sporočiti to, česar si nočemo priznati, ali pa nakazujejo, kako se bodo odnosi odvijali. In naposled so tu sanje na višjih ravneh, v katerih z našo zavestjo komunicira naš višji jaz oziroma naša duša. Na tej ravni imajo sanje globlji pomen in navadno tudi pomembno sporočilo. Ko se prebudimo iz takšnih sanj, imamo občutek realnosti in živosti. Največkrat nam še dolgo ostanejo v spominu in lahko celo vplivajo na naše odzivanje v dejanskih situacijah. V takšnih sanjah komunicirajo z nami naši vodniki, angeli ali druge duše.

love

Jaaaaaaa moje ime je Nuša in imam 2 sestrici KI sta

Vode

Voda je naravna dobrina, ki je pogoj za življenje na Zemlji. Voda v naravi nenehno kroži. Z izhlapevanjem prehaja v ozračje in se s padavinami vrača v oceane in na kopno. Na kopnem se del vode porabi za življenjske združbe ("zelena voda"), del odteče v reke in v podzemlje ter končno v morje ("modra voda"), del vode izhlapi.
Na našem planetu je sladke vode le nekaj odstotkov, dostopne pa še precej manj. V zadnjih 100 letih se je poraba (pitne ali sladke) vode povečala za šestkrat. Že danes je mnogo dežel na svetu, kjer je pomanjkanje vode, še posebej čiste pitne, veliko. Naraščanje števila prebivalstva in grožnja podnebne spremembe lahko ob dosedanjem načinov uporabe vode pripelje do velike svetovne krize z vodo. Poleg tega naraščajo emisije nevarnih snovi v vode in s tem vplivajo na poslabševanje njene kakovosti ter primernosti razpoložljivih vodnih virov za uporabo.
Slovenija je bogata z vodami, čeprav niso enakomerno prostorsko in časovno razporejene. Po podatkih obdobne vodne bilance 1971-2000 je več kot polovico povprečnih padavin (1579 mm) predstavljal odtok (862 mm). Za oskrbo prebivalstva s pitno vodo pa je v Sloveniji najpomembnejši proces obnavljanja virov podzemne vode oz. napajanje vodonosnikov. Po podatkih vodno-bilančnega modela je bilo v obdobju 1971-2000 povprečno napajanje vodonosnikov 308 mm, kar predstavlja povprečno več kot 3.000 m³ obnovljive letne količine podzemne vode na prebivalca Slovenije.
Podobno kot v večini evropskih držav, tudi v Sloveniji v skladu z Okvirno direktivo o vodah uvajamo celovito upravljanje z vodnimi viri. Prednostna naloga je odpravljanje škodljivih vplivov na vode, zagotavljanje vode primerne kakovosti za človeka in naravne ekosisteme ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Agencija RS za okolje na področju spremljanja voda opravlja naslednje naloge:

• pripravlja programe za izvajanje monitoringa stanja voda (rek, jezer, podzemnih voda in morja),
• na podlagi rezultatov monitoringa ocenjuje kemijsko in ekološko stanje površinskih voda ter kemijsko in količinsko stanje podzemnih voda,
• izvaja opazovanja in meritve posameznih elementov vodnega kroga na vodomernih postajah za površinske vode (vodotoki, jezera, morje) ter za podzemne vode in izvire,
• letno spremlja regionalno vodno bilanco in modelsko ocenjuje napajanje vodonosnikov oz. obnavljanja podzemnih vodnih virov,
• na podlagi hidrometričnih meritev in meritev gladin določa pretoke rek, spremlja njihov režim in ugotavlja spremembe,
• opozarja pred poplavami rek in morja ter na upadanje gladin površinskih in podzemnih voda,
• upravlja z vodami na način, da varuje vodo v vseh njenih pojavnih oblikah, ureja vode in odloča o rabi voda ob upoštevanju načel:
• celovitosti v povodju, ki upošteva naravne procese in dinamiko voda ter povezanost in soodvisnost vodnih in obvodnih ekosistemov,
• zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda, ki izhaja iz potreb varnosti prebivalstva in njihovega premoženja,
• ohranjanja in uravnavanja vodnih količin,
• doseganja dobrega stanja voda v količinskem in kakovostnem smislu,
• dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov,
• spodbujanja trajnostne rabe voda,
• ekonomskega vrednotenja voda (vključevanje stroškov obremenjevanja, varstva in urejanja voda v ceno vode),
• sodelovanja javnosti pri sprejemanju načrtov upravljanja z vodami,
• upoštevanja najboljših razpoložljivih tehnik in dognanj znanosti o naravnih zakonitostih pri rabi in upravljanju z vodami;
• vodi upravne postopke in izdaja upravne odločbe na podlagi predpisov, ki obravnavajo emisije v vodno okolje,
• vodi postopke in obračun vodnih povračil ter spremlja plačila,
• izdaja pooblastila za monitoringe voda in tal,
• vodi baze in evidence ter katastre s področja emisij, kakovosti in količin voda,
• spremlja in strokovno obdeluje poročila o monitoringu odpadnih voda,
• opravlja strokovne naloge za izvajanje meddržavnih obveznosti. 

 

1. Ker je najlažje dostopna, najcenejša in jo imamo skoraj vedno pri roki. Niti v trgovino nam ni treba, priteče nam iz pipe.
2. Ker zares odžeja. Čaj, kava in druge umetne pijače povzročajo še večjo žejo.
3. Ker zagotavlja dobro hidracijo organizma in s tem dobro počutje.
4. Ker postane z rednim pitjem vode mehanizem žeje v telesu učinkovitejši.
5. Ker redno pitje vode poveča našo zbranost, odpornost proti boleznim.
6. Ker pripomore k boljši psihični in telesni kondiciji.
7. Ker deluje proti stresu in ker zaradi njenih učinkov boljše spimo.
8. Ker pripomore k dobremu videzu, tudi lepši koži.
9. Ker pozitivno vpliva na zobe in ustno votlino.
10. Ker ne redi.

Koliko vode na dan potrebujemo?

Človek zdrži brez vode največ deset dni, brez hrane pa v povprečju kar dva meseca.
Dnevna potreba organizma po vodi je 2,5 litra ( odvisno od tega, koliko je bralec star). Enako količino je dnevno izločimo.
Odrasel vnese ustrezne količine vode takole (za najstnike so številke ustrezno manjše):

• 1,3 litre vode vnesemo v telo s pijačo,
• 0,9 litra s hrano in
• 0,3 litra vode nastane z oksidacijo med presnovo.

Odrasel človek iz telesa v povprečju izloča vodo takole:

• 1,5 litra z urinom, 0,9 litra z dihanjem in znojenjem in 0,1 litra z blatom, kar je skupaj 2,5 litra.

Večina otrok, najstnikov in odraslih popije premalo vode.
Čaj, kava, alkohol in druge umetne pijače ne morejo nadomestiti čiste naravne vode . Vsebujejo celo snovi, ki odstranjujejo vodo iz telesnih zalog. To povzroča pri človeku še večjo žejo. Včasih nastane tudi odvisnost od teh umetnih pijač. Privajenost na njihov okus in obilno pitje teh pijač avtomatično zmanjšuje potrebo po pitju vode.

Kdaj je najprimernejši čas za pitje vode?

Vodo lahko pijemo v času med posameznimi obroki, lahko pa tudi v času obroka v zmernih tekočinah, če želimo obroku zmanjšati energijsko gostoto . Otrokom pitje vode neposredno pred obrokom odsvetujemo, saj voda napolni želodec in zmanjša vnos hrane.
Pitje vode je najbolje razporediti tekom celega dneva . to zagotavlja dobro hidracijo organizma in s tem tudi dobro počutje. Za dober spanec potrebujemo še kozarec ali dva vode pred spanjem.
Z rednim pitjem vode postane v telesu mehanizem žeje učinkovitejši. Žejo je nujno treba pogasiti z vodo.

Voda v človekovem telesu

V človekovem telesu je od dve tretjini do tri četrine vode, odvisno od starosti. 70 kg težak odrasel človek ima vodo v telesu takole razporejeno: 35 litrov v celicah, 3 litre v krvi in limfi, 11 litrov pa v medceličnih prostorih. Največ vode je recimo v krvi (od 75 do 82 odstotkov), malo v kosteh (25 odstotkov), najmanj v zobeh (4 do 12 odstotkov).
Dojenček ima v tkivih več vode kot starček.

Voda in telesna teža

V Ameriki in tudi pri nas je zelo razširjeno pitje kol in drugih umetnih pijač. Raziskave pri Američanih so pokazale, da je 30 odstotkov ljudi pretežkih, ker ne vedo, kdaj so žejni in ne ločijo med lakoto in žejo. Tisti, ki so za najpogostejšo pijačo začeli uporabljati vodo, so shujšali od 15 do 20 kg. Izguba odvečne telesne teže z rednim pitjem vode je trajna, hujšanje zgolj z omejevanjem hrane pa tudi doseže izgubo nekaj kilogramov, vendar se ti kmalu vrnejo.
Umetnih brezalkoholnih pijač ne potrebujemo. Ne le, da niso zdrave (umetna barva, umetna aroma in drugi E-ji) - poleg tega s kalorijami povečujejo telesno težo.
Če pogledamo prehranske in pivske navade skozi zgodovino, je premožnejši družbeni sloj iskal užitke v hrani in pijači, tako da so bili aristokrati večinoma debeli. Danes bolj izobraženi sloj ljudi ne išče več užitkov v hrani in pijači, ampak daje prednost telesnemu gibanju ter zdravi prehrani in napitkom.

Voda - vir zdravja

Če ne vnašamo dovolj vode v telo, nastanejo motnje. Če telo izgubi 2 litra vode, smo žejni in manj hodimo na vodo. Do 4 litrov izgube se ta primanjkljaj občuti kot močna žeja, hujšanje, slabost, bledica, suha usta in razdražljivost. Če izgubimo več kot 5 litrov vode, je naše telo apatično in nesposobno fizičnega in psihičnega dela. Kadar telo izgubi 15 odstotkov vode, nastopi smrt.
Redno pitje zadostnih količin vode poveča našo zbranost, odpornost proti boleznim in soočanje s stresnimi situacijami. Smo psihično in fizično trdnejši. Tudi naš izgled je svež in prijeten.

Kako vpliva voda na ustno votlino in zobe?

Pitje priporočene količine vode, razporejene enakomerno preko dneva, ima izredno ugodne učinke tudi na zobe. Zakaj? Voda je živilo, ki istočasno odžeja, splakne usta in odplavi ostanke hrane iz ust. Po obrokih hrane so v ustih vedno prisotni škodljivi ostanki predvsem ogljikovih hidratov in sladkorjev. Umivanje zob seveda pomaga. Če tega ne izvedemo po vsakem hranjenju, lahko odstranimo ostanke hrane s pitjem vode. Odžejali in osvežili se bomo ter hkrati splaknili usta. Tisti, ki pijejo sladke napitke, si z njim zakislijo slino, vnesejo sladkorje v usta in tako še povečajo možnost okvar trdih zobnih substanc.
Kadar smo na potovanjih, izletih ali ko se nahajamo v okolju, kjer ustna higiena ni možna, lahko spijemo kozarec vode ( imejmo jo s seboj v plastenki). To je pomembno predvsem po sladkih prigrizkih.

vreme

Vreme obsega vse pojave, ki se pojavljajo v atmosferi nekega planeta. "Vreme" je običajno mišljeno kot aktivnost teh pojavov v obdobju do nekaj dni. Povprečno vreme v daljšem časovnem obdobju pa imenujemo podnebje. Te pojave preočujejo meteorologi, ki pa že opozarjajo na klimatske spremembe.

Na zemlji se pojavljajo kot običajni pojavi veter, nevihte, dež, sodra, toča in sneg, ki se pojavijo v troposferi ali nižjih delih atmosfere. Gonilo vremena so razlike v energiji, ki je sprejeta od sonca. Zaradi različnih kotov pod katerim pade sončna svetloba na zemljo, so različni deli zemlje po različnih obsegih različno segreti. To povzroča temperaturne razlike, katere privedejo do globalnih vetrov, prav tako posredno do drugih vremenskih pojavov. Neposredni vzroki vremena so temperatura, vlaga, zračni pritisk, oblačnost, hitrost vetra, in dviganje.

Zemeljska atmosfera je velik povezan sistem, tako da lahko imajo manjše spremembe na enem delu velike posledice na drugih območjih atmosfere. To pa povzroča težave pri kratkoročnih vremenskih napovedih bolj kot pa pri nekaj dnevnih napovedih, zato se vremenoslovci trudijo izboljšati to mejo s pomočjo znanosti o preučevanju vremena, meteorologijo.

Napoved vremena

Napovedovanje vremena je znanost o napovedovanju stanja atmosfere za prihodnji čas in določeno lokacij. Zgodovina napovedovanja vremena sega tisočletje nazaj, kljub temu pa se je tehnika od takrat skokovito izboljšala. Danes napoved deluje na principu zbiranja čim več podatkov o trenutnem stanju atmosfere (predvsem temperature, vlage in vetra) in uporabljanja znanja o procesih v atmosferi za določitev kako se bo razvijala atmosfera v prihodnosti. Kljub temu pa zaradi zmedenosti atmosfere in nepopolnega razumevanja procesov to pomeni, da napoved postane manj natančna s povečanjem območja za katerega napovedujemo vreme.                          

Vreme

Vreme in podnebje

Vreme je pomemben del naravnega okolja. Neposredno ali posredno vpliva na veliko naših aktivnosti. Najbolj ga opazimo takrat, ko nas prizadenejo izjemnimi ali nevarnimi pojavi, ki lahko ogrozijo naše imetje, varnost ali celo življenja. Taki pojavi so na primer viharni veter, toča, močni nalivi, žled in poledica, pozeba.
Podnebje je skupek značilnosti vremena v nekem kraju. Lahko ga razumemo kot okvir, znotraj katerega se giblje dejansko vreme na nekem kraju. Običajno ga opišemo s povprečnimi in ekstremnimi vrednostmi meteoroloških spremenljivk za daljše, referenčno obdobje. Za vas smo na teh spletnih straneh pripravili klimatološko statistiko za številne slovenske meteorološke postaje in tako zajeli osnovne značilnosti podnebja pri nas. Podnebne razmere si lahko ogledate tudi v slikovni obliki (grafi in karte). Za zahtevnejše uporabnike smo izračunali dodatne statistike, kot so npr. temperaturni primanjkljaj, presežek in trajanje kurilne sezone.
Ena nalog ARSO je stalno spremljanje podnebnih razmer, zato za vas mesečno pripravljamo Bilten z opisom vremenskih razmer v preteklem mesecu. Na naših straneh najdete tudi letake, kjer so opisani zanimivi podnebni pojavi, projekti v katerih sodelujemo in njihovi rezultati.
Redno spremljajmo izredne vremenske dogodke in o njih pripravljamo podrobna poročila. Marsikoga zanimajo tudi pretekli izredni dogodki, zato smo pripravili pregled slovenskih vremenskih rekordov.
Na teh straneh boste našli opozorila na nevarne vremenske dogodke, da vas ne bodo presenetili in boste lahko pravočasno ukrepali. Seveda pa je vreme za nas pomembno tudi takrat, ko ostaja v mejah običajnih razmer, zato vam večkrat dnevno pripravljamo aktualno vremensko napoved za danes, jutri in izglede za par naslednjih dni. Ker se vreme ne ozira na meje, pripravljamo napoved tudi za sosednje pokrajine.
Če vas zanimajo trenutne razmere, si lahko ogledate podatke naših merilnih meteoroloških postaj in postaj po Evropi. Ponujamo vam tudi pogled na vremensko dogajanje nad Evropo, kot ga vidi meteorološki satelit z višine 36.000 km nad ekvatorjem. Za vse, ki se sprašujejo, ali naj vzamejo s sabo dežnik, bo zanimiva radarska slika padavin našega meteorološkega radarja z Lisce.
Ponujamo vam tudi posebne vremenske napovedi, napovedi za letalce, napoved vremena v gorah, ob morju, opozarjamo na ogroženost naravnega okolja s požari in vas seznanjamo s snežnimi razmerami v gorah. Našli boste tudi napoved vpliva vremena na splošno počutje in razpoloženje ljudi, poleti pa vam posredujemo tudi napovedi UV indeksa, da bi se lahko ustrezno zaščitili pred močnimi sončnimi žarki. Skupaj z Inštitutom za varovanje zdravja vam pripravljamo napoved obremenjenosti zraka z alergogenimi vrstami cvetnega prahu v zraku.
Ljubiteljem in tistim bolj radovednim omogočamo pogled na rezultate računskih napovedi našega prognostičnega modela, s katerim poskušamo podati podrobno sliko prihodnjega vremenskega dogajanja nad Slovenijo.
Poleg omenjenih napovedi in podatkov se vam predstavljamo tudi z našimi večjimi in pomembnejšimi projekti, tako domačimi kot mednarodnimi, na naših straneh pa lahko najdete tudi razne vremenske zanimivosti in odgovore na najpogosteje zastavljena vprašanja.
Za še bolj zahtevne pa ponujamo tudi možnost direktnih povezav na mednarodne organizacije z meteorološkega področja.                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                       

muce

Pri lastniku se pozanimamo tudi, če so mačji mladiči že razglisteni in cepljeni. Če tega lastnik ni opravil, bomo to morali storiti takoj, ko bomo pripeljali mladička domov.
Zaradi hitre rasti mlade mucke potrebujejo veliko energije, kalcija in fosforja. Njihova teža se v prvih štirih tednih poveča kar za štiri krat, dnevne potrebe 6-8 tednov starih muck je približno 2500kcal.
Torej potrebujejo vsaj pet obrokov na dan kakovostne beljakovinske hrane. Ne pozabimo mačke so čisti mesojedci. Njihov prebavni trakt je sorazmerno kratek in prilagojen izključno hrani mesnega izvora. S starostjo se seveda potreba po hrani zmanjša in ko bo pri nekje devetih mesecih mačka odrasla, bo potrebovala le še dva obroka dnevno.Mačke so bitja, ki jih ne moremo primerjati z nobenimi drugimi hišnimi ljubljenčki. Čeprav veljajo za
domače živali, je del njihove duše ostal divji in neukrotljiv. Mačke so individualisti in takšne ostanejo
vse življenje.Za složno življenje z mačko je potrebna toleranca in spoštovanja mačje narave.

Mlada muca nam bo podarila veliko veselja in nežnosti, vendar pa ne smemo pozabiti, da moramo tudi
sami vložiti nekaj truda, da bo naša mačka zdrava in zadovoljna.

Mačke je zelo težko vzgajati oziroma jih je skoraj nemogoče, čas socializacije pa je tudi precej kratek. Zato je zelo pomembno, da so mačji mladiči že zgodaj v stiku s človekom, da se navadijo dotikov, božanja … Sicer so prve vzgoje deležni pri svoji mami, od katere se vsega naučijo s posnemanjem.

In kakšne so potrebe malih hišnih tigrov?
Preden prinesemo mladička v naš dom, priskrbimo košarico za spanje, posodice za hrano in vodo, krtačko za kožušček, igračke, mačje stranišče in seveda hrano, o kateri smo se predhodno pozanimali že pri lastniku. In kaj mačka pije, mleko ali vodo?Definitivno vodo !
Če želimo naši mački dobro, ji mleka ne ponujamo. Kravje mleko vsebuje mlečni sladkor (laktozo), ki je mačke ne prebavljajo dobro. Zato večina mačk dobi drisko. Če ji že ponudimo mleko, naj bo to prilagojeno mačje mleko, ki ne vsebuje laktoze.
Mačkam je čistoča položena v zibelko, še preden sploh lahko shodijo, se že čistijo. So neverjetno čiste živali, zato ne bomo imeli večjih težav z navajanjem na čistočo. Mačji mladiček se bo hitro navadil na mačje stranišče, ki ga nastavimo v miren kotiček, kjer bo lahko opravljal potrebo.
Igranje spada med najljubša mačja opravila. Pri igračkah mačke niso izbirčne, le da se premikajo svetijo, cingljajo, kotalijo. Uživajo ko se igrajo skrivalnice, zato jim nastavimo kartonaste škatlice z linicami, igrajo se same, z drugimi mačkami, še posebno rade pa se igrajo s svojim človekom, zato si vedno za našega mucka vzemimo čas.Mačke si same izbirajo prostor kjer bodo spale, zato je najbolje, da košarico predvideno za spanje postavimo v miren kotiček, mogoče nekoliko višje, saj imajo rade razgled nad prostorom. Seveda pa se bo mali tiger kdaj pa kdaj odpravil na iskanje novega kotička za spanje. Najraje bo seveda spal na postelji pri svojem človeku.
Ob pravilni negi in toleranci bo vladalo prijetno sožitje v vašem domu, vaš mali tiger pa vam bo vračal spoštovanje in nepopisno ljubezen še mnogo let. 
 






                                                      Domača mačka

Kljub temu da je domača mačka zver, si je v človekovem neposrednem okolju pridobila nenadomestljivo mesto. Človeku je prijetna in koristna družabnica. Prilagodi se majhnemu in velikemu stanovanju, s svojim predenjem učinkuje pomirjujoče, večina domačih mačk ne zahteva pretirane nege.

Mačke so samostojne, neodvisne, so izraziti individualisti, samotarji, cenijo nevsiljive lastnike, katerim dobroto vračajo s svojo ljubeznijo in igrivostjo. Mačkina dostojanstvena zunanjost in neupogljiv karakter sta mnogim ljudem v veliko zadovoljstvo. Nekatere domače mačke živijo samo zunaj človekovega bivališča, druge zunaj in znotraj, tretje samo znotraj. Prilagoditi se znajo vsem trem možnostim. Mačke, ki živijo zunaj, imajo svoj teritorij, ki ga redno zaznamujejo s svojim vonjem – z urinom ali z izločki žlez.

Samice obvladujejo manjša območja kot samci. Ko se mačka iz hiše odpravi na svoj teren, to stori počasi in premišljeno, s praga skrbno prouči okoliščine, nakar se odpravi, ne da bi se ozrla. Tak nadzor terena opravi tudi večkrat na dan. Mačke se rade držijo svojih navad. Rade imajo mirna in stabilna okolja ter počasen življenjski slog. Domače mačke prespijo ali predremljejo tudi do 18 ur dnevno in veljajo za najbolj speče sesalce na svetu.

Čeprav človek skrbi za prehrano svojih mačk, se mačke, ki živijo zunaj, ukvarjajo tudi z lovom. Vse mačke in tako tudi domača so gibčne in spretne plenilke. Izmed vseh živali so mačke najučinkovitejši mesojedi lovci. Mačke ne jedo mrhovine. Domači mački je človek sicer omogočil, da se preživlja brez lova, vendar se na prostosti hitro spremeni v mesojedo zver in sledi svojim nagonom. Ravnotežje, moč, hitrost, nagla presoja, močni kremplji in zobovje mački omogočajo, da zasleduje in zgrabi svoj plen. Manjkata ji samo telesna vzdržljivost in sposobnost spretnega plezanja nazaj. Mačke nikoli dolgo ne tečejo, saj zmeraj pazijo na svojo telesno temperaturo. Imajo zelo malo žlez znojnic, zato se ne smejo pregreti. Mačke so zelo spretne pri vzpenjanju, nerodne pa pri sestopanju, zato neredko kakšna mačka obtiči na drevesu.

Mačka je mesojed in ima temu primerno telo. Njen prebavni trakt je kratek, saj je prirejen samo za uživanje mesa. Zobje so ostri in primerni za zabadanje, trganje in rezanje. Mačke hrane ne meljejo, temveč jo požirajo v kosih. Do približno četrtega meseca starosti imajo mlečne zobe, ki jih nato nadomestijo stalni. Mlečnih zob imajo 26, stalnih pa 30. Jezik je prekrit z izrastki, ki mački pomagajo potiskati hrano v požiralnik, pomagajo ji pri zajemanju vode, kadar pije, ter pri umivanju kožuha

                                               
                                                       VIDEZ ZDRAVE MAČKE





 

Videz zdrave mačke

Kot skrbnik najbolje poznate vašo ljubljenko in zato hitro opazite, če se mačka ne počuti dobro. Če menite, da je vaša kosmatinka bolna in ne poznate vzroka, jo odpeljite k veterinarju. Kljub temu pa lahko pri manjših nevšečnostih veliko storite tudi sami.

Apetit in splošno počutje
Zdrava mačka ima vedno dober apetit. Izguba le-tega je lahko prvi znak bolezni, vendar pa mačka lahko občasno odkloni hrano tudi zaradi drugih vzrokov, npr. menjava skrbnika ali domovanja. Samice lahko odklanjajo hrano tik preden skotijo ali takoj po tem. Eden izmed vzrokov, zakaj mačka odklanja hrano, je tudi ta, da se hrani drugje. Z rednim tehtanjem lahko nadzorujete telesno težo vaše ljubljenke in določate, ali dobi premalo ali preveč hrane.
Če izključite vse te možnosti, mačka pa še vedno ne je in izguba apetita traja dlje kot 24 ur ali pa mačka odklanja hrano 2-3 dni, obiščite vašega veterinarja.
Občasno mačke jedo tudi določene vrste trave. Trava je odličen vir vlaknine in sproži bruhanje, kadar je želodec prepoln ali pomaga odstraniti tujek ali neko zapreko. Trava ne škoduje mačkam, če ni škropljena s strupenimi kemikalijami. Kadar pa žretje trave spremlja dolgotrajno bruhanje, obiščite vašega veterinarja.

Pomembno je poznati količino vode, ki jo mačka normalno popije, da lahko opazite kakršnakoli odstopanja. Za povečano pitje obstajajo številni razlogi kot so vročina, slana hrana, dojenje. Če mačka veliko pije, pa ni prisoten nobeden od naštetih vzrokov, se posvetujte z vašim veterinarjem.
Mladi mucki imajo po hranjenju pogosto napihnjen trebušček, kar je zanje normalno. Če pa ima mucek poleg napetega trebuščka še drobna ramena in zadnje noge, dlako brez leska, gre morda za okužbo z notranjimi zajedalci. Drugi vzroki za napet trebušček so še brejost, zastajanje tekočine ali infekcijski peritonitis (nalezljivo vnetje potrebušnice).

Slab zadah
Slab zadah povzročajo zobne obloge in zobni kamen, ki je še posebej pogost pri starejših mačkah. Za učinkovito preprečevanje nalaganja zobnega kamna in nastanka zobnih oblog mački redno čistite zobe z zobno ščetko in zobno pasto, namenjeno posebej mačkam. Ustno higieno pomagate vzdrževati tudi s pravilno prehrano. Tudi posebni briketi pomagajo preprečevati nalaganje zobnih oblog. Občasno pa lahko mački ponudite tudi poslastice, ki spodbujajo žvečenje in prav tako pomagajo preprečevati nastanek zobnih oblog.

Ušesa
Mačja ušesa so navadno čista, brez vonja in ušesnega masla. Izcedek, neprijeten vonj, občutljivost na dotik in draženje so lahko znak okužbe.
Če vaša ljubljenka pogosto otresa z glavo ali se praska po ušesih, je to lahko znak okužbe, ušesnih garij ali semen trav v sluhovodu. V tem primeru mačko odpeljite k veterinarju. Okužbe z ušesnimi garjami so pogoste pri mladičih in povzročijo kopičenje ušesnega masla. Ušesne garje zdravite s kapljicami, ki vam jih predpiše veterinar.

Oči
Oči morajo biti jasne in čiste. Izcedek ali bolečina ne smeta biti prisotna. Nekatere pasme, denimo perzijka, imajo normalno bister izcedek iz oči, ki ga je potrebno redno odstranjevati. Pri drugih vrstah lahko izcedek pomeni vnetje in mora mačko pregledati veterinar. Motni izcedki so lahko znak okužbe in mačko je v tem primeru dobro zadržati doma, da ne pride do navzkrižne okužbe drugih mačk. V primeru, da mački teče iz oči in je prisotna tudi bolečina, naj mačko pregleda veterinar.

Koža in dlaka
Zdrava mačka ima lep, svetleč kožuh, brez madežev ali golih mest. Redno negovanje dlake poveča možnost odkritja nepravilnosti na dlaki in koži.
Mačke se praskajo, kadar jih kaj zasrbi. Vendar pa neprestano praskanje lahko pomeni bolhe ali garje. Teh se lahko s primernimi sredstvi precej hitro in učinkovito znebimo.

Nos
Nos mora biti čist, brez izcedka in vlažen na dotik. Večina zdravih mačk ima moker smrček, vendar suh smrček zato še ne pomeni bolezenskega stanja. Če pa se poleg suhega smrčka pojavijo še drugi znaki, obiščite vašega veterinarja.

Usta
Usta ne smejo biti boleča, zobje pa so čisti in dlesni bledo rožnate. Mačke se, v pričakovanju hrane, ali kadar jih je strah, ponavadi slinijo. Slinjenje pa je lahko tudi posledica bolečin v ustih zaradi razjede ali tujka v ustni votlini.
Prekomerno slinjenje (hipersalivacija) je lahko znak zastrupitve ali slabosti, npr. potovalna slabost. Če se mačka neprestano prekomerno slini iz vam neznanega vzroka, jo odpeljite k veterinarju.

Iztrebki
Normalni iztrebki so čvrsti, vendar lahko občasno prihaja do odstopanj v konsistenci in količini iztrebkov. Barva in konsistenca iztrebkov se razlikujeta v odvisnosti od hrane. Občasno lahko najdete sledi krvi v iztrebkih, kar lahko nastane zaradi počene krvne žilice v bližini zadnjične odprtine in ni razloga za skrb, če se mačka sicer dobro počuti. Če v blatu večkrat najdete kri ali je njena količina večja, pokličite vašega veterinarja.

Urin
Pri mačkah se pogosto pojavi vnetje spodnjih sečil (FLUTD), ki jo lahko povzročijo številni dejavniki. Znaki obolenja so lahko kri v urinu, napenjanje pri uriniranju, uriniranje po kapljicah, ipd. To je lahko izredno boleče in neprijetno za mačko. Če opazite podobne znake tudi pri vaši mački, jo nemudoma odpeljite k veterinarju.

Telesna temperatura
Normalna telesna temperatura mačke je med 38 - 39.2°C. Kadar sumite, da z vašo mačko ni vse v redu, ji izmerite telesno temperaturo. Odstopanja od normalne telesne temperature pomenijo začetek bolezenskega stanja in potrebujejo veterinarski pregled.

Sprijete kepice dlake
Mačke se veliko in natančno negujejo z rednim lizanjem dlake. Na splošno velja, da se kepice dlake pojavljajo pri dolgodlakih mačkah, vendar se v resnici pojavljajo pri vseh mačkah. Sprijete dlačne kepice so lahko nevarne, če jih ne preprečujete oziroma ne odpravljate. Dlake, ki jih mačka pogoltne, lahko povzročijo zaporo v želodcu ali črevesju, mačke pogosto bruhajo, pride lahko celo do zaprtja. Za preprečevanje teh zapletov lahko uporabite posebne pripravke, večinoma paste, ki jih zmešate med hrano ali pa približno 1-2 cm paste nanesete neposredno na tačko, da jo mačka lahko poliže. Sprijemanje dlake v kepice preprečuje tudi hrana s posebnimi sestavinami, ki preprečujejo njihov nastanek