Vode

Voda je naravna dobrina, ki je pogoj za življenje na Zemlji. Voda v naravi nenehno kroži. Z izhlapevanjem prehaja v ozračje in se s padavinami vrača v oceane in na kopno. Na kopnem se del vode porabi za življenjske združbe ("zelena voda"), del odteče v reke in v podzemlje ter končno v morje ("modra voda"), del vode izhlapi.
Na našem planetu je sladke vode le nekaj odstotkov, dostopne pa še precej manj. V zadnjih 100 letih se je poraba (pitne ali sladke) vode povečala za šestkrat. Že danes je mnogo dežel na svetu, kjer je pomanjkanje vode, še posebej čiste pitne, veliko. Naraščanje števila prebivalstva in grožnja podnebne spremembe lahko ob dosedanjem načinov uporabe vode pripelje do velike svetovne krize z vodo. Poleg tega naraščajo emisije nevarnih snovi v vode in s tem vplivajo na poslabševanje njene kakovosti ter primernosti razpoložljivih vodnih virov za uporabo.
Slovenija je bogata z vodami, čeprav niso enakomerno prostorsko in časovno razporejene. Po podatkih obdobne vodne bilance 1971-2000 je več kot polovico povprečnih padavin (1579 mm) predstavljal odtok (862 mm). Za oskrbo prebivalstva s pitno vodo pa je v Sloveniji najpomembnejši proces obnavljanja virov podzemne vode oz. napajanje vodonosnikov. Po podatkih vodno-bilančnega modela je bilo v obdobju 1971-2000 povprečno napajanje vodonosnikov 308 mm, kar predstavlja povprečno več kot 3.000 m³ obnovljive letne količine podzemne vode na prebivalca Slovenije.
Podobno kot v večini evropskih držav, tudi v Sloveniji v skladu z Okvirno direktivo o vodah uvajamo celovito upravljanje z vodnimi viri. Prednostna naloga je odpravljanje škodljivih vplivov na vode, zagotavljanje vode primerne kakovosti za človeka in naravne ekosisteme ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Agencija RS za okolje na področju spremljanja voda opravlja naslednje naloge:

• pripravlja programe za izvajanje monitoringa stanja voda (rek, jezer, podzemnih voda in morja),
• na podlagi rezultatov monitoringa ocenjuje kemijsko in ekološko stanje površinskih voda ter kemijsko in količinsko stanje podzemnih voda,
• izvaja opazovanja in meritve posameznih elementov vodnega kroga na vodomernih postajah za površinske vode (vodotoki, jezera, morje) ter za podzemne vode in izvire,
• letno spremlja regionalno vodno bilanco in modelsko ocenjuje napajanje vodonosnikov oz. obnavljanja podzemnih vodnih virov,
• na podlagi hidrometričnih meritev in meritev gladin določa pretoke rek, spremlja njihov režim in ugotavlja spremembe,
• opozarja pred poplavami rek in morja ter na upadanje gladin površinskih in podzemnih voda,
• upravlja z vodami na način, da varuje vodo v vseh njenih pojavnih oblikah, ureja vode in odloča o rabi voda ob upoštevanju načel:
• celovitosti v povodju, ki upošteva naravne procese in dinamiko voda ter povezanost in soodvisnost vodnih in obvodnih ekosistemov,
• zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda, ki izhaja iz potreb varnosti prebivalstva in njihovega premoženja,
• ohranjanja in uravnavanja vodnih količin,
• doseganja dobrega stanja voda v količinskem in kakovostnem smislu,
• dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov,
• spodbujanja trajnostne rabe voda,
• ekonomskega vrednotenja voda (vključevanje stroškov obremenjevanja, varstva in urejanja voda v ceno vode),
• sodelovanja javnosti pri sprejemanju načrtov upravljanja z vodami,
• upoštevanja najboljših razpoložljivih tehnik in dognanj znanosti o naravnih zakonitostih pri rabi in upravljanju z vodami;
• vodi upravne postopke in izdaja upravne odločbe na podlagi predpisov, ki obravnavajo emisije v vodno okolje,
• vodi postopke in obračun vodnih povračil ter spremlja plačila,
• izdaja pooblastila za monitoringe voda in tal,
• vodi baze in evidence ter katastre s področja emisij, kakovosti in količin voda,
• spremlja in strokovno obdeluje poročila o monitoringu odpadnih voda,
• opravlja strokovne naloge za izvajanje meddržavnih obveznosti. 

 

1. Ker je najlažje dostopna, najcenejša in jo imamo skoraj vedno pri roki. Niti v trgovino nam ni treba, priteče nam iz pipe.
2. Ker zares odžeja. Čaj, kava in druge umetne pijače povzročajo še večjo žejo.
3. Ker zagotavlja dobro hidracijo organizma in s tem dobro počutje.
4. Ker postane z rednim pitjem vode mehanizem žeje v telesu učinkovitejši.
5. Ker redno pitje vode poveča našo zbranost, odpornost proti boleznim.
6. Ker pripomore k boljši psihični in telesni kondiciji.
7. Ker deluje proti stresu in ker zaradi njenih učinkov boljše spimo.
8. Ker pripomore k dobremu videzu, tudi lepši koži.
9. Ker pozitivno vpliva na zobe in ustno votlino.
10. Ker ne redi.

Koliko vode na dan potrebujemo?

Človek zdrži brez vode največ deset dni, brez hrane pa v povprečju kar dva meseca.
Dnevna potreba organizma po vodi je 2,5 litra ( odvisno od tega, koliko je bralec star). Enako količino je dnevno izločimo.
Odrasel vnese ustrezne količine vode takole (za najstnike so številke ustrezno manjše):

• 1,3 litre vode vnesemo v telo s pijačo,
• 0,9 litra s hrano in
• 0,3 litra vode nastane z oksidacijo med presnovo.

Odrasel človek iz telesa v povprečju izloča vodo takole:

• 1,5 litra z urinom, 0,9 litra z dihanjem in znojenjem in 0,1 litra z blatom, kar je skupaj 2,5 litra.

Večina otrok, najstnikov in odraslih popije premalo vode.
Čaj, kava, alkohol in druge umetne pijače ne morejo nadomestiti čiste naravne vode . Vsebujejo celo snovi, ki odstranjujejo vodo iz telesnih zalog. To povzroča pri človeku še večjo žejo. Včasih nastane tudi odvisnost od teh umetnih pijač. Privajenost na njihov okus in obilno pitje teh pijač avtomatično zmanjšuje potrebo po pitju vode.

Kdaj je najprimernejši čas za pitje vode?

Vodo lahko pijemo v času med posameznimi obroki, lahko pa tudi v času obroka v zmernih tekočinah, če želimo obroku zmanjšati energijsko gostoto . Otrokom pitje vode neposredno pred obrokom odsvetujemo, saj voda napolni želodec in zmanjša vnos hrane.
Pitje vode je najbolje razporediti tekom celega dneva . to zagotavlja dobro hidracijo organizma in s tem tudi dobro počutje. Za dober spanec potrebujemo še kozarec ali dva vode pred spanjem.
Z rednim pitjem vode postane v telesu mehanizem žeje učinkovitejši. Žejo je nujno treba pogasiti z vodo.

Voda v človekovem telesu

V človekovem telesu je od dve tretjini do tri četrine vode, odvisno od starosti. 70 kg težak odrasel človek ima vodo v telesu takole razporejeno: 35 litrov v celicah, 3 litre v krvi in limfi, 11 litrov pa v medceličnih prostorih. Največ vode je recimo v krvi (od 75 do 82 odstotkov), malo v kosteh (25 odstotkov), najmanj v zobeh (4 do 12 odstotkov).
Dojenček ima v tkivih več vode kot starček.

Voda in telesna teža

V Ameriki in tudi pri nas je zelo razširjeno pitje kol in drugih umetnih pijač. Raziskave pri Američanih so pokazale, da je 30 odstotkov ljudi pretežkih, ker ne vedo, kdaj so žejni in ne ločijo med lakoto in žejo. Tisti, ki so za najpogostejšo pijačo začeli uporabljati vodo, so shujšali od 15 do 20 kg. Izguba odvečne telesne teže z rednim pitjem vode je trajna, hujšanje zgolj z omejevanjem hrane pa tudi doseže izgubo nekaj kilogramov, vendar se ti kmalu vrnejo.
Umetnih brezalkoholnih pijač ne potrebujemo. Ne le, da niso zdrave (umetna barva, umetna aroma in drugi E-ji) - poleg tega s kalorijami povečujejo telesno težo.
Če pogledamo prehranske in pivske navade skozi zgodovino, je premožnejši družbeni sloj iskal užitke v hrani in pijači, tako da so bili aristokrati večinoma debeli. Danes bolj izobraženi sloj ljudi ne išče več užitkov v hrani in pijači, ampak daje prednost telesnemu gibanju ter zdravi prehrani in napitkom.

Voda - vir zdravja

Če ne vnašamo dovolj vode v telo, nastanejo motnje. Če telo izgubi 2 litra vode, smo žejni in manj hodimo na vodo. Do 4 litrov izgube se ta primanjkljaj občuti kot močna žeja, hujšanje, slabost, bledica, suha usta in razdražljivost. Če izgubimo več kot 5 litrov vode, je naše telo apatično in nesposobno fizičnega in psihičnega dela. Kadar telo izgubi 15 odstotkov vode, nastopi smrt.
Redno pitje zadostnih količin vode poveča našo zbranost, odpornost proti boleznim in soočanje s stresnimi situacijami. Smo psihično in fizično trdnejši. Tudi naš izgled je svež in prijeten.

Kako vpliva voda na ustno votlino in zobe?

Pitje priporočene količine vode, razporejene enakomerno preko dneva, ima izredno ugodne učinke tudi na zobe. Zakaj? Voda je živilo, ki istočasno odžeja, splakne usta in odplavi ostanke hrane iz ust. Po obrokih hrane so v ustih vedno prisotni škodljivi ostanki predvsem ogljikovih hidratov in sladkorjev. Umivanje zob seveda pomaga. Če tega ne izvedemo po vsakem hranjenju, lahko odstranimo ostanke hrane s pitjem vode. Odžejali in osvežili se bomo ter hkrati splaknili usta. Tisti, ki pijejo sladke napitke, si z njim zakislijo slino, vnesejo sladkorje v usta in tako še povečajo možnost okvar trdih zobnih substanc.
Kadar smo na potovanjih, izletih ali ko se nahajamo v okolju, kjer ustna higiena ni možna, lahko spijemo kozarec vode ( imejmo jo s seboj v plastenki). To je pomembno predvsem po sladkih prigrizkih.